Veliko je govora o stresu zadnje obdobje. In tudi sama večkrat napišem kaj na to temo. Dejansko je za polno-zaposlenega človeka, danes, stres postal skoraj normalen del vsakdana. Če že smo v službi na vrhu vseh stvari, pa zjutraj izgubljamo živce v prometnih konicah, ko ne vemo ali nam bo uspelo priti pravi čas na cilj. Vedno se najde nekaj v tem natrpanem urniku, da nam uspe porušiti naše notranje ravnovesje in v nas naseli neko živčnost in dvom. In ja, na žalost gremo lahko skoraj vsak dan čez enake ovire in prepreke, pa jih še vseeno ne sprejmemo ampak jih skušamo spremeniti. In ravno to nezadovoljstvo nas kaj hitro vodi v območje stresa.
Stres sam po sebi ni tako nevaren, če ga znamo dovolj hitro prepoznati in ga odpraviti. Če pa bomo pustili, da dlje časa najeda našo zavest, pa nas lahko vodi v globoko izčrpanost oziroma izgorelost. Ker smo tako »navajeni« vsakodnevnih pritiskov se včasih niti ne zavemo, da lahko počasi zapademo v depresivno stanje.
Depresija je lahko različnih oblik in intenzitet. Vsem pa je enako to, da izpijejo človekov elan in izbrišejo iskrice iz naših oči. Prikrade se počasi in precej zahrbtno ter nam vzame voljo in veselje do vseh aktivnosti, ki smo jih še pred časom tako z veseljem opravljali ali se jih udeleževali. Iskriv nasmeh zamenja prazen pogled in upanje na boljši jutri kar naenkrat potihne...
Depresijo označujemo, kot motnjo razpoloženja, ki nam povzroča negativne, žalostne občutke, ki se jih kar ne moremo otresti. Depresija lahko nastane tudi drugih vzrokov. Kot naprimer zaradi preobremenjenosti telesa s toksini oziroma zaradi hormonskih nihanj in sprememb, med katere prištevamo tudi bolj znano poporodno depresijo. Pomembno je, da se poznamo tako dobro, da lahko pravočasno pričnemo odkrivati prve znake, ki nam nakazujejo na spremembo v zaznavi, počutju, čustvovanju...
Na prvem mestu pri prepoznavanju simptomov je seveda iskrenost do sebe. Kar pomeni, da si pri oceni stanja ne smemo dajati potuhe ampak moramo biti popolnoma iskreni do sebe in svoje okolice. Če opažamo, da se v zadnjem obdobju zjutraj težje spravimo iz postelje, čeprav spimo dovolj in naš imunski sistem ni opešan, je to že lahko znak depresije. Če tako pomanjkanje volje traja le par dni seveda ni nevarnosti za preplah. Včasih naše telo potrebuje malce več počitka, sploh ob menjavah letnih časov. V kolikor pa take vrste utrujenost in nejevolja trajata 14 dni ali več pa je dobro, da se vzamemo pod drobnogled.
Izhod iz depresije je lahko lahek, lahko pa je tudi zelo dolgotrajen in zahteva veliko dela na sebi. Delu na sebi se nikakor ne boste mogli izogniti, saj vas je ravno ne ukvarjanje s seboj pripeljalo do tega stanja. Ko enkrat začnemo živeti z odmiki, potem je resnično težko spet iskreno in vestno živeti ves čas prisoten v trenutku. Ampak se vse da. Le poskusiti moramo.
Priporočam vam, da si počistite omare in hladilnik in jih napolnite z živo, zdravo hrano, ki bo vaš prebavni trakt poselila z zdravimi bakterijami. Če menite, da ste bili preobremenjeni s toksini, se morate pred tem dobro prečistiti. Zdrava hranila bodo ne le poskrbela za vas od znotraj, vendar vam bodo dala zavest, da sebi privoščite le najboljše. In ne, ni vse dobro, kar je užitno. Marsikatera hrana nam lahko naredi več škode, kot koristi. Poskušajte zmanjšati uporabo sladkorjev, poživil in industrijsko pridelane hrane.
Prečistite tudi stanovanje ali hišo, kjer bivate. Odvržite vse, kar vam ne služi več. Včasih je res težko začeti. Ko ni prave volje in energije, ko je vse brez smisla. Ampak ni. Verjemite. Prosite za pomoč prijatelja in sorodnika, da boste lažje začeli in bo rezultat bolj dosegljiv. Ko boste enkrat vnesli novo svežino in energijo, bodo jutra vsaj malo bolj optimistična. In manj boste obremenjeni.
Gibajte se na svežem zraku in v naravi. Narava zdravi. Narava osvobaja. V naravi se počutimo, kot eno s svetom okoli nas. Počutimo se pripadni svojemu bistvu in vsemu, kar nas obdaja. Če lahko, se podajte na pot bosonogi. V začetku si izbirajte bolj travnate površine, da se stopalo navadi pritiska.
Poskrbite za počitek in umirjanje. Če čutite, da ste izčrpani se ustavite. Ko je človek že v depresiji je po navadi ves čas utrujen. Pa vendar naj ne bo počitek prežet z odmiki in vdajanjem v usodo. Meditirajte. Povezujte se s sabo. Snujte svoje želje za prihodnost. Bodite sebi vse tisto, kar ste v življenju iskali v soljudeh, pa tega niste našli. Bodite sami sebi najljubša rožica, ki jo boste vestno negovali z vso ljubeznijo, ki jo nosite v sebi.
Potrudite se, da ste v družbi ljudi, ki so vam pri srcu. Ljudi, ki vam dvigujejo zavest in v vas naseljujejo kolonije upajočih klic. Ljudi, ki vas razumejo in vam znajo podati roko v stiski, brez obsojanja. Pogovarjajte se. Ne bojte se povedati na glas, kako se počutite. Saj izrečene besede osvobajajo dušo.
V zadnjem času imam občutek, da so osebne stiske, ki močno vplivajo na zavest posameznika, v porastu. Veliko je osebnih stisk, ki nikoli ne izzvenijo skozi glasilke. Veliko solza se niti ne utrne... ker ni časa, ni prostora za to. Čas se vedno najde. Žalostno je le, da šele po tem, ko nismo več sposobni za normalno življenje. Ukrepajte prej! Bodite odgovorni do sebe in svojega zdravja. In prosim vas, ne jemljite si življenja preveč resno.
Monika
